Home > News
Prelepa tisočera jezera okrožja Maduo napajajo Rumeno reko (Čudovita Kitajska – terenska raziskava)

2016-09-07

vir: paper.people.com.cn

Kot meni namestnik direktorja Nacionalnega vodnega rezervata Sanjiangyuan province Qinghai, območja Maduo, Renqing Duojie, »je krčenje površin jezer v preteklosti povzročalo izsuševanje dela Rumene reke ba območju okrožja Maduo. Danes je količina vode v zgornjem toku obilna. Zamejitev pašništva ter zaščita močvirji sta se pokazala kot izredno pomembna ukrepa«.

Danes se nahajam ob izviru Rumene reke v okrožju Maduo province Qinghai. Ko stojim ob spomeniku Kravje glave, na nadmorski višini 4610 metrov, se pod menoj razprostirata največji sladkovodni jezeri ob izviru Rumene reke – Zhalinghu in Elinghu. Ker jezeri predstavljata največji del močvirnega sistema ob izviru Rumene reke, gladina vode v njih direktno vpliva na njen pretok.

Jezeri Zhaling in Eling sta narasli, kar je površino močvirja povečalo za sto štiri kvadratne kilometre

Rumena reka kmalu za izvirom ob severnem vznožju pogorja Bayankala teče skozi jezeri Xingxiuhai in Maqu in se nato izlije v jezero Zhaling.

Glavni tok Rumene reke teče skozi jezero Zhaling, katerega ime v tibetanskem jeziku pomeni »belo jezero«, saj se pod sončnimi žarki rahlo belkasto svetlika. Ime jezera Eling v tibetanskem jeziku pomeni »modro jezero«. Ko Rumena reka zapusti jezero Zhaling, teče skozi kanjon pogorja Bayanlangma, in se nato izlije v jezero Eling.

»Povprečna nadmorska višina obeh jezer je 4300 metrov, kar je več kot tisoč metrov višje od nadmorske višine jezera Qinghai«, pravi Li Zhong, vodja oddelka za odnose z javnostjo okrožja Maduo. Za razliko od jezera Qinghai, sta jezeri Zhaling in Eling sladkovodni, kar je nujni pogoj za pojav bogatih in prečudovitih pašnikov na teh ledeno mrzlih in visokih območjih, kjer močno primanjkuje kisika.

»Pomen obeh jezer za ekosistem Rumene reke je samoumeven, in čuvati ju moramo kot punčico lasnega očesa« reče Renqing Duojie. Od leta 2003 je okrožje Maduo zaporedoma implementiralo zamejitev pašništva, rudarstva in podobnih panog. Do konca leta 2015 je bilo v celotnem okrožju rehabilitiranih okrog dva milijona hektarov travnikov, preprečeno širjenje puščave na območju nekaj več kot trideset tisoč hektarov, prevzet nadzor nad dva tisoč hektari rudarskih območji in razglašena zaščito nad tri tisoč hektari močvirij.

»Dandanes je površina jezer Zhaling in Eling v primerjavi z vrednostmi okrog leta 2003 večja za nekaj več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov za prvo in sto deset kvadratnih kilometrov za drugo, površina močvirji pa se je povečala za sto štiri kvadratne kilometre« je povedal vodja postaje za zavarovanje močvirji okrožja Maduo You Lajie in dodal: »V okrožju Maduo se je ponovno pojavila prelepa pokrajina tisočernih jezer, razpršenih kot zvezde na nebu, katerih valovi se lesketajo v soncu kot kristali.«

Ob tem, ko se v močvirnem sistemu obeh jezer neprestano povečujejo zaloge vode, se iz leta v leto povečuje tudi količina padavin v zgornjem toku Rumene reke, zmanjšuje se število dni brez padavin in nekdaj sušna klima se je nekoliko popravila, količina travnikov se je povečala, začeli pa so se tudi prvi koraki omejevanja trendov degeneracije travnatih površin.

Pretirano pašništvo je v preteklosti že povzročalo izsuševanje zgornjega toka Rumene reke

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zaradi pretiranega pašništva in izredno velike obremenitve prihajalo do uničenja travnikov in izsuševanja jezer, kar je resno ogrozilo proizvodnjo in življenja lokalnih pastirjev. Zgodovinski podatki kažejo, da je površina degeneriranih pašnikov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na območju celotnega območja Maduo dosegla 1,3 milijona hektarov in več kot polovica od štiri tisoč velikih in majhnih jezer celotnega okrožja se je izsušila, površina jezer Zhaling in Eling pa se je močno zmanjšala, kar je povzročilo, da je bila reka na območju izvira letno več kot polovico časa izsušena.

»V tistem času je pesek malo po malo zasedal travnike na obrobju jezer Zhaling in Eling, gladina vode pa je upadala, in vedno vedno manj je bilo vode za preskrbovanje tako ljudi, kot tudi goveda in ovac« se živo spominja Zhaxi, starejši prebivalec vasi Leinacun.

»Točno se spominjam, kako je, ko sem bil majhen, vsak dan točno ob dveh popoldan začelo pihati, in potem je pihalo vse do šestih zvečer«, pravi Renqing Duojie. Veter je dvigoval prah, ki je zameglil obzorje in vidljivost se je spustila na pičlih pet, šest metrov. »Drobci peska v vetru so bičali obraze ljudi do hudih bolečin.«

Poleg pretiranega pašništva so pomemben dejavnik, ki je ogrožal ekosistem obeh jezer povzročale tudi podgane in zlatokop. »Ne le, da je bilo podgan na travnikih zelo veliko, ampak se sploh niso bale ljudi, in so se v velikih skupinah podile naokrog«, se spominja Renqing Duojie. S postavitvijo posebnih pregrad so podgane kasneje bolj ali manj uspešno zatrli.

You Lajie je novinarjem povedal, da je od leta 2006, ko se je začelo kontrola nad odprtimi kopi, potekalo prekrivanje golih skal z zemljo, sejanje trave, postavljanje proti vetrnih pregrad in podobni projekti, ki so že prinesli začetne uspehe. Zgleden je primer rudnikov na območji vasi Zhalinghuxian in Huashixian, kjer je bilo s celostnim ukrepanjem povrnjenih dvesto hektarov pretirano izkoriščane zemlje in s tem delno ustavljeno nadaljnje uničevanje okolja. Uspešno so bili zmanjšani kameni in zemeljski plazovi in preprečene nadaljnje geološke katastrofe.

Z določanjem števila živali glede na površino, se močvirni ekosistem postopno obnavlja

Pred nekaj dnevi je bil v bližini jezer organiziran praznik konjskih dirk, in več deset dobrih jezdecev je gnalo svoje konje v galop, zbrana množica pa je glasno navijala. »Običajno ni tako veliko ljudi« je rekel predstavnik oblasti iz vasi Gazecun. Vas Gazecun je imela originalno 135 gospodinjstev, s preseljevanjem iz ekoloških razlogov pa je bilo sedemdeset gospodinjstev preseljenih v bližnje mesto. »Samo v času praznika gorskih dirk in podobnih pomembnih praznikih se vrnejo nazaj v vas.«

Od leta 2011 se je na tistem območju začel izvajati projekt preseljevanja ljudi zaradi ekoloških razlogov. Pastirji so se prostovoljno odpovedali svojim kravam in ovcam in se preselili v mesto. Predstavnik krajevne skupnosti Lou Jia je povedal, da so v njihovi vasi nekoč gojili več kot dvajset tisoč glav goveda in ovac, kar je bilo mnogo preveč. Sedaj jih gojijo manj kot pet tisoč, s čimer so dosegli želene standarde.

Na poti proti spomeniku Kravje glave Li Zhong zadovoljno pove: »V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pot vila ob jezeru. Sedaj, ko je gladina vode narasla, je takratna cesta že dolgo pod vodo.«

»Z naraščanjem vode se povečuje tudi napajanje močvirij« pove You Lajie. Da bi povečali in okrepili vodne vire za napajanje močvirij, zadnjih nekaj let poteka določanje števila glav živine glede na travno površino. Veljavno razmerje znaša ena krava na vsakih dobrih pet hektarov pašnikov.

Pastirji ne uživajo le ugodnosti nadomestnih mehanizmov, ampak z vladno pomočjo prehajajo od tradicionalnega nomadskega življenjskega sloga k stalnemu oziroma pol stalnemu načinu bivanja. Od ekstenzivne živinoreje prehajajo k ekološki. Od zanašanja samo na živinorejo prehajajo k proizvodnji produktov za izvoz in k ročni izdelavi tradicionalnih produktov lokalne manjšine. »Napredek je prinesel tudi okrepitev vsesplošne ekološke ozaveščenosti. Ljudje, ki so ostali v vasi, začenjajo prevzemati naloge lokalnih nadzornikov in tako skrbijo za pobiranje smeti, varovanje domov in pašnikov, patruljirajo za krivolovom in nelegalnim ribolovom« še pravi Li Zhong.

Z okrevanjem in izboljšavo močvirnega ekosistema dveh jezer naj bi se zadovoljivo obnovila in povečalo tudi populacija dragocenih in redkih vrst, kot na primer tibetanski divji osel, črno-vrati žerjav, mongolska gazela in mnoge druge.

<Suggest To A Friend>
  <Print>