V spomin na nekdanjega direktorja pekinškega observatorija Li Qibina

Dnevi kot voda žalostno tečejo mimo nas. Tečejo, tečejo in se spremenijo v zgodovino. Za ta svet pa je vsak posamezen dan zelo pomemben. Vsak dan ugašajo življenja in mnogi od preminulih ljudi različnih statusov so z različnimi poklici in metodami izžarevali svojo življenjsko energijo. Čas njihove zgodbe postopoma razkraja, a za sodobne ljudi bi bilo dobro, da bi o teh ljudeh razmišljali. Kulturna stran od danes naprej uvaja novo kolumno, imenovano »slišimo in govorimo«, kjer bomo iskali nekatere pretekle dogodke in ljudi ter v spomin na obletnice njihovih smrti poslušali dogodke o preteklosti in govorili o tem, kako ti dogodki odsevajo v sedanjosti.

--beseda urednika

Čeprav je minilo že trinajst let, je pomočniku direktorja pekinškega observatorija Wang Keminu še vedno težko: »Ko nas je zapustil, je bil star šele 68 let.«

Li Qibin je preminul 23. septembra zaradi bolezni. Kot direktor pekinškega observatorija je služil tri zaporedne mandate, od leta 1987 pa vse do leta 1998. Prav tam sta se spoznala z Wan Keminom in bila sodelavca deset let. Li Qibin je vedno ohranjal svoje raziskovalno navdušenje in radovednost. »Bil je dober znanstvenik in hkrati tudi dober voditelj. Ukvarjal se je tudi s popularno znanostjo in sodelavci so vedeli, da mu gre tudi na tem področju zelo dobro.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo veliko ljudi, ki bi se posvečali popularni znanosti. »Nekateri ljudje so bili mnenja, da dosežki na področju popularne znanosti nič ne štejejo in le zasedajo prostor v publikacijah. Nekaterim ljudem, ki so se popularne znanosti lotili, pa delo ni šlo najbolje od rok.« Wang Keminu se še posebej navdušujoče zdi dejstvo, da je pri znanstvenih raziskavah sicer zelo strog Li Qibin, takoj ko se je lotil popularne znanosti, postal popolnoma drug človek. »Iz dna srca si je želel znanost ponesti med širše množice. Uporabljal je zelo slikovit in nazoren jezik, zato je bilo njegovo pisanje zelo zanimivo.«

Wang Kemin se še vedno skoraj dobesedno spominja Li Qibinove prve razlage koncepta popularne znanosti, ki jo je slišal ob njegovi predstavitvi kitajskega teleskopa z lečo premera 2,16 metra. To je bil v tistem času največji optični teleskop na Kitajskem, pa tudi v vzhodni Aziji, Li Qibin pa je bil glavna odgovorna oseba med njegovimi razvijalci. Ostrina tega teleskopa je bila izredno močna, zato je bilo z njim možno opazovati tudi zelo temna nebesna telesa. »Če bi udeležencem takrat poskušal pojasniti razliko med konceptom magnitude zvezd in iluminacijo, ne bi razumeli o čem govori, zato je podal sledeči primer. S tem teleskopom bi lahko iz Pekinga opazovali plamen vžigalice, ki bi jo prižgali na nebu nad Londonom.« Ta podrobnost je Wang Kemina močno ganila. »Takratno strokovno znanje ni ponujalo takih razlag«, se po dvajsetih letih še vedno živo spominja.

Še en primer, ki je na njem pustil globok vtis, je bila Li Qibinova razlaga jedra kometa. »Rekel je, da je sredica kometa podobna umazani snežni kepi, saj je sestavljena v glavnem iz ledu in prahu.«

Poleg podajanja znanja na observatoriju in v šolah je Li Qibin objavil številne poljudnoznanstvene prispevke. Delo z naslovom »Kako so nastala nebesna telesa« je prejelo prvo nagrado za poljudnoznanstveno literaturo na območju celotne Kitajske, Li Qibin pa se je vpisal med avtorje s posebnim doprinosom na področju popularne znanosti v času ustanovitve nove države.

Marie Curie je nekoč dejala: »Trdno sem prepričana v dejstvo o neznanski lepoti znanosti same po sebi.« Li Qibin je vse to delal z namenom, da bi zgradil most med znanstvenimi laboratoriji in ljudskimi množicami, da bi s preprostim in lahko razumljivim jezikom »prevedel« zapleteno znanstveno vedenje, ki bi ljudem omogočilo okusiti lepoto znanosti.

»Jasno govoriti o znanosti s pomočjo vsakdanjega jezika ni lahko, hkrati pa ne prinaša nobene osebne koristi.« Mar ta Wang Keminov stavek ne pove vsega o težki situaciji, v kateri se je nahajala popularna znanost v tistem času?

Če je bila v Li Qibinovem času poljudna znanost omejena na predavanja in knjige, pa je danes z razvojem interneta vse drugače. Diskusije o tem »ali Kitajska potrebuje veliki hadronski trkalnik?«, izstrelitev kvantnega satelita imenovanega Mozi, polet rakete Taingong 2 in tako dalje. Poljudna znanost se je izjemno razširila, priložnosti, oblike in kanali dela pa so vsak dan bolj raznoliki.

Namen poljudne znanosti ni zgolj širjenje znanstvenega vedenja med širše množice. S tem ključem lahko odklenemo še številne druge ključavnice, na primer vzbujanje zanimanja za znanost in radovednosti pri ljudeh, da so se pripravljeni samoiniciativno lotiti raziskovanja novega sveta, razširiti svoja obzorja in obogatiti svoje miselne vzorce. Ob soočenju z na široko odprtim svetom znanosti se spremeni tudi odnos ljudi do sveta.

Ob intervjuju je Wang Kemin vedno znova poudarjal: »Vsem je jasno, da je Li Qibinovo ukvarjanje s poljudno znanostjo izviralo iz njegovega srca.« Za predstavitev lepote znanosti ljudskim množicam je potrebna sposobnost, še bolj pa je pomemben navdih. Od ljudi se moramo enkrat žal posloviti, pot znanosti pa je še dolga.

Li Qibin je bil, kot eden izmed ustanoviteljev pekinškega observatorija, ob začetku gradnje odgovoren za raziskavo glede izbire lokacije. Našel je najboljši prostor za observatorij v celotni državi. Leta 1973 je ustanovil in vodil skupino za preučevanje izvora nebesnih teles, ki je imela močan vpliv na temeljne astronomske raziskave na Kitajskem. Raziskava gostote valovanja, s katero se je ukvarjala omenjena skupina, je dobila potrditev v svetovnih akademskih krogih.

Leta 1987 je bil Li Qibin imenovan za direktorja pekinškega observatorija. Nastopil pa je tudi na funkcijah generalnega direktorja pekinške astronomske asociacije, pomočnika direktorja komiteja za astronomijo na Kitajski univerzi znanost in drugje. Septembra leta 2003 je umrl zaradi bolezni.