Glede na podatke Pisarne za film na Uradu za tisk, založništvo, radio in televizijo Ljudske republike Kitajske (State Administration of Press, Publication, Radio, Film and Television of the People's Republic of China (SAPPRFT)) je bilo na Kitajskem do dvajsetega decembra lani predvajanih 40917 filmov, s čimer je bilo preseženih 40795 projekcij v Združenih državah Amerike. Tako se je Kitajska glede na število filmskih projekcij uvrstila na prvo mesto v svetu. A številnim ljubiteljem filma se kitajsko tržišče zdi precej monotono, saj je seznam predvajanja v vseh kinematografih enak.

Kot recimo okrog letošnjega novega leta, ko so vsi ostali filmi na seznamih prevajanj v primerjavi s posameznimi izredno popularnimi uspešnicami ostali v manjšini. Predvajanja filma Shengmen (Welcome to the world / This is life), ki je bil deležen številnih dobrih kritik, ni bilo moč zaslediti skoraj nikjer. Vendar umetniški direktor Šanghajskega združenja umetniškega filma gospod Xu Yuanzheng načrtuje, da bo omenjen film naslednje leto predvajan v kinodvoranah, ki imajo z omenejnim združenjem podpisane pogodbe. "Pri združenju umetniškega filma si želimo, da bi umetniški filmi pridobili boljše pogoje in več možnosti predvajanja."

Alternativni filmi so pridobili stabilen dom

Pisateljica Wang Anyi, ki je na ulici srečala direktorja lokalne kinodvorane v bližini njenega doma, se ni mogla zadržati, da se ne bi pritožila: "Ne predvajate filmov, ki bi si jih želela ogledati, zato nimam druge izbire, kot da se odpravim v zelo oddaljeno kinodvorano Xinhengshan.

Kinodvorana Xinhengshan je ena izmed dvoran, ki ima podpisano pogodbo s Šanghajskim združenjem umetniškega filma in deluje pod njegovim okriljem. Film, ki si ga je želela ogledati Wang Anyi, je posnet po zbirki zgodb kitajskega pisatelja Mao Duna z naslovom Shi (Izguba) in ga je združenje nedavno predvajalo. Ko je novica o predvajanju dosegla generalnega sekretarja Šanghajske organizacije za izdajo in predvajanje filmov gospoda Jin Huia, ki je velik zaveznik združenja umetniškega filma, ta ni mogel skriti veselja: "To je za nas velika spodbuda."

Junija 2013, na predvečer otvoritve Šanghajskega filmskega festivala, je bila uradno razglašena ustanovitev Šanghajskega združenja umetniškega filma, katerega pobudnica je bila prav tako nedavno vzpostavljena Šanghajska organizacija za izdajo in predvajanje filmov. Združenje, ki vključuje štiri verige kinodvoran z desetimi dvoranami, je pomagalo alternativnim filmom, ki si težje izborijo predvajanja, da so v Šanghaju dobili stabilen "dom".

Prvotni namen ustanovitve združenja je temeljil na navdušenju ljudi nad umetniškim filmom. Na vsakoletnem Šanghajskem mednarodnem filmskem festivalu so ljubitelji filma v želji po ogledu umetniških filmov v dolgih vrstah čakali na vstopnice, pogost pa je bil tudi pojav njihove takojšnje razprodaje prek spleta. "Šanghajska organizacija za izdajo in predvajanje filmov je nameravala z ustanovitvijo združenja umetniškega filma doseči celoletni "filmski festival" brez prekinitve. Želeli smo najti publiko za alternativne filme in izvirnim umetniškim filmom utreti pot na tržišče. Še bolj pa smo si želeli zadostiti zahtevam ljubiteljev filma po raznolikih filmih visoke kvalitete." je povedal Jin Hui.

Po nekaj letih obratovanja Šanghajsko združenje umetniškega filma danes že predstavlja združenje umetniškega filma z najdaljšim stažem na Kitajskem, njegovo trdo delo pa odraža razmere na tržišču umetniškega filma na Kitajskem.

"Takrat smo izbirali le najbolj gledane termine v najboljših kinodvoranah." se spominja Jin Hui in nadaljuje: "Ko danes gledamo nazaj, se nam to zdi nekoliko preuranjeno." Razlog je preprost. "Cene najemnin in delovne sile ter drugi stroški so narasli, pritisk pa je postal vse večji. Upravljanje s kinodvoranami samo po sebi je vendarle tržno usmerjeno in izbira najbolj gledanih terminov za predvajanje umetniških filmov ni najbolj realno." Direktorji nekaterih kinodvoran od besed niso prišli k dejanjem.

Najbolj nujna je dobra izbira filmov

Praksa je pokazala, da je težav ob vodenju združenja umetniškega filma mnogo več, kot si predstavljamo. Kar je presenetilo številne ljudi pa je dejstvo, da je največja težava pomanjkanje filmov. "Pozabite na to, da je na Kitajskem letno posnetih nekaj sto filmov. Filmov, primernih za predvajanje v kinodvoranah, je že tako malo, še manj pa je takih, ki so deležni pozitivne kritike občinstva. Zgolj preobleči zunanjo podobo filma in ga predstaviti kot umetniški film samo zato, ker je težko doseči predvajanje v kinodvorani je nesprejemljivo." je zavzdihnil Jin Hui. Že po nekaj mesecih obratovanja združenja je vir filmov začel usihati. Kar je bilo moč najti, so bili izdelki izrazito nizkega proračuna, katerih kvaliteta ni bila visoka, rezultati predvajanja pa slabi.

"Sedaj nam je jasno, da za uspešno obratovanje združenja umetniškega filma sploh ni najbolj pomembno število sodelujočih kinodvoran. Tržišče umetniškega filma navsezadnje nikakor ne more biti večje od tržišča komercialnih filmov. Bolj kot obseg tržišča je potrebna vztrajnost." je povedal Jin Hui. Težko je doseči stanovitno predvajanje filmov, kar povzroča, da so predvajanja nekaterih filmov, preden ljudje za njih sploh izvejo, že zaključena. Združenje mora med ljubitelji filma ustvariti navado rednega zbiranja na istem mestu in ob istem času. Na začetku leta 2015 je združenje spremenilo strategijo in izbralo tri kinodvorane, med njimi tudi Xinhengshan, v katerih so začeli z rednim predvajanjem. Predvajanje filmov na istem mestu po rednem urniku je pripomoglo k postopnemu povečanju zasedenosti dvoran.

Še bolj kot to pa je pomembna dobra izbira filmov. Samo z razrešitvijo tega vprašanja se lahko združenje izogne pojavu slabih filmov, ki se jim ne uspe prebiti v kinodvorane in se zato “zakamuflirajo” v umetniške filme. "Predvajanje umetniških filmov zahteva fiksno in redno občinstvo." je analiziral Jin Hui in nadaljeval: "Gledalci umetniških filmov so precej občutljivi. Tudi če gre le za en ali dva slaba filma ima to za združenje umetniškega filma lahko izrazito negativne posledice."

V nadaljnjem razvoju je združenje postopoma izpopolnjevalo svojo politiko delovanja. Prav tako v začetku leta 2015 se je združenju priključila skupina za izbor filmov pod vodstvom slavnega šanghajskega ljubitelja filmov Xu Yuana, bolj poznanega pod vzdevkom Yaolingyao. Pozitivni učinki strogega nadzora nad kvaliteto filmov so bili zelo izraziti. Tistega leta je združenje predvajalo filme kot so Dong (Seven days), He (River), Heijunma (A Mongolian Tale), Shanhe guren (Mountains May Depart), Bawang bieji (Farewell my concubine), Xin migong (The Coffin in the Mountain / Deep in the Heart) in druge, ki so bili deležni širokih pohval s strani ljubiteljev filma. Zasedenost dvoran je bila ob nekaterih predvajanjih teh filmov celo večja kot zasedenost sosednjih dvoran, v katerih so istočasno predvajali komercialne filme.

Vzgajanje potencialnega trga

Danes je Šanghajsko združenje umetniškega filma usmerjeno predvsem v sekundarno predvajanje novih umetniških filmov, vendar pa potrebujejo tudi močnejšo samozavest med filmskimi ustvarjalci. "V resnici si močno želimo, da bi filmski ustvarjalci premogli pogum in združenju sami predlagali svoje filme za njihovo prvo predvajanje. To sploh ne bi omejilo njihove možnosti, da bi kasneje vstopili tudi v komercialne kinodvorane. Na ta način lahko filmi pridobijo dobre kritike, kar jim pravzaprav poveča možnosti za nastop na tržišču." Xu Yuan je nekoliko razočarano povedal: "Številnim filmom le z velikim naporom uspe premiero doseči v komercialnih kinodvoranah, rezultat takega početja pa je jasen - postanejo topovska hrana."

Na kitajskem filmskem tržišču si umetniški filmi vseskozi le s težavo izborijo svoje mesto. Vztrajno nabiranje slovesa, vse do točke eksplozije, je trenutno edina pot preboja umetniških filmov na tržišče, vendar pa je taka sreča relativno redka. S tega vidika ima združenje umetniškega filma še veliko prostora za lasten razvoj. "V mestih kot sta Peking in Šanghaj število gledalcev umetniških filmov sploh ni problem. Ta publika je tam že dozorela. Glavni problem, s katerim se trenutno soočamo, so stroški obratovanja. Naslednji problem pa je vir filmov." je povedal podpredsednik Šanghajskega filmskega združenja gospod Shi Chuan.

Vse to seveda močno ovira razvoj združenja. Čeprav obstajajo številni kanali, po katerih je moč priti do umetniških filmov, je med njimi le malo takih, ki bi bili realno uresničljivi. Na primer stari filmi. "Letos, ko smo organizirali Filmski festival Xie Feia (znan kitajski režiser), smo spoznali, da se avtorske pravice nahajajo vse povsod. Samo za dogovarjanje smo porabili eno celo leto. A to je še premostljiva težava. Težje je s filmi iz arhiva, za katere ne velja običajna logika delitve dobičkov od prodanih kart. Najemnina za vsako predvajanje filma stane nekaj tisoč yuanov, nekaj tisoč yuanov za kinodvorano in tako dalje. Tega si ne moremo privoščiti." je povedal Xu Yuan.

"Predvajanje umetniških filmov definitivno potrebuje podporo v obliki kapitala in politik." Po mnenju Shi Chuana za umetniške filme ne moremo enostavno uporabiti iste tržne logike kot za komercialne filme. Tudi v Združenih državah Amerike kinodvorane in mreže kinodvoran, ki predvajajo umetniške filme, uživajo finančno podporo različnih skupin.

Na samem začetku je imelo finančne probleme tudi Šanghajsko združenje umetniškega filma. Konec leta 2014 je v Šanghaju začela veljati "Politika spodbujanja razvoja šanghajske filmske industrije". Šanghajsko združenje umetniškega filma je v okviru te spodbude s strani Oddelka za propagando Šanghajskega komiteja komunistične partije ter Šanghajske pisarne za širitev kulture pridobilo namenska sredstva za razvoj filma.

Po mnenju Shi Chuana je bila ustanovitev Šanghajskega združenja umetniškega filma nujen ukrep za vzgajanje tržišča. "Trenutno se naš filmski trg nahaja v relativno začetnem položaju. Oblike in stili še niso dovolj raznoliki, občinstvo pa se za te vrste filmov odloča preveč poredko. Šele specializacija občinstva in pluralizacija bosta pomenila, da smo dosegli višji nivo, trenutno pa tega za naše filmsko tržišče še ne moremo trditi. Današnje Šanghajsko združenje umetniškega filma pravzaprav utira pot filmskemu tržišču, ki se bo vzpostavilo šele čez deset, dvajset let.

Oktobra 2016 se je bila uradno sprožena iniciativa za ustanovitev Vsedržavnega združenja za predvajanje umetniških filmov. Šanghajsko združenje umetniškega filma tako ni več osamljeno.

Novinarka spletnega časopisa Renminwang, Cao Lingjuan.